Nasveti in triki za pravilno obrezovanje sadnega drevja
Kazalo vsebine:
Obrezovanje sadnega drevja je eno najpomembnejših opravil, ki vplivajo na zdravje, obliko in donosnost dreves. Pravilen rez spodbuja ustrezno strukturo, dovoli prehod svetlobe in zraka, zmanjšuje bolezni, nadzoruje rast ter povečuje kakovost plodov. V tem članku boste izvedeli, kako in zakaj obrezujemo v različnih letnih časih, kakšna tehnika obrezovanja je najboljša in katero orodje priporočamo za varno ter učinkovito delo.
Zakaj obrezujemo sadno drevje?
Obrezovanje sadnega drevja je eno ključnih vrtnarskih opravil, ki pomembno vpliva na zdravje dreves, njihovo življenjsko dobo in količino ter kakovost pridelka. S pravilnim obrezovanjem usmerjamo rast drevesa, ohranjamo zračno in svetlo krošnjo, spodbujamo razvoj novih rodnih poganjkov ter odstranjujemo suhe, bolne ali poškodovane veje.
Drevesa, ki niso redno obrezovana, pogosto razvijejo pregosto krošnjo, kar zmanjša prehod svetlobe in zraka. To vodi v slabšo tvorbo plodov, večjo občutljivost za bolezni (npr. škrlup, monilija) in zmanjšano vitalnost rastline. Preveč razrasla drevesa so tudi teže obvladljiva, zahtevajo več dela pri obiranju in oskrbi, njihova stabilnost pa se lahko s časom poslabša.
Obrezovanje ima tudi vlogo pri uravnoteženju rasti – s tem ko zmanjšamo vegetativno maso, spodbudimo rodnost in kakovost plodov. Poleg tega s pravilnim rezom oblikujemo stabilno ogrodje drevesa, ki bo dolgoročno lažje prenašalo obremenitve vetra, snega in teže pridelka.
Vsaka vrsta sadnega drevesa ima svoje posebnosti glede časa in načina obrezovanja, a splošno pravilo je jasno: z rednim, strokovno premišljenim rezom lahko bistveno izboljšamo zdravje, pridelek in dolgoživost sadnega drevja.
Kdaj in zakaj obrezovati – letni časi in namen reza
Čas obrezovanja je pomemben za zdrav razvoj sadnega drevja in kakovosten pridelek. Vsak letni čas ima svoje posebnosti in vpliva na to, kako drevo reagira na rez. Če razumemo, zakaj obrezujemo v določenem obdobju in kakšen je namen reza, nam pomaga pri boljšem načrtovanju in bolj zdravih, rodovitnih rastlinah.
Obrezovanje sadnega drevja pozimi – zimski (dormantni) rez (november–marec)
Zimski, t. i. “mirujoči” rez, je najpomembnejši v letu. Izvaja se v obdobju, ko je drevo v mirovanju, brez listov, kar omogoča jasen pregled krošnje. Ta rez ima močan vpliv na spomladansko rast – spodbuja bujnejši razvoj novih poganjkov in oblikuje strukturo drevesa. Uporablja se za oblikovanje ogrodja pri mladih drevesih in za redčenje pregostih krošenj pri starejših.
Pri zimskem rezu odstranimo poškodovane, navzkrižno rastoče ali navpične veje, skrajšamo lanske poganjke in odpremo krošnjo svetlobi. Pomembno pa je, da se izogibamo rezu v obdobju močne zmrzali, saj se rane počasneje celijo in lahko pride do poškodb tkiva.
Obrezovanje sadnega drevja spomladi – spomladanski rez (marec–april)
Spomladanski rez je primeren za vrste, ki so bolj občutljive na mraz (npr. marelica, breskev) ali če zimskega reza nismo uspeli opraviti pravočasno. Takrat že vidimo, kateri poganjki so poškodovani ali pomrznjeni, kar omogoča bolj ciljan rez. Spomladi je tudi manjša nevarnost prenosa bolezni, saj drevo že aktivno raste in lažje celi rane.
Obrezovanje sadnega drevja poleti – poletni rez (junij–julij)
Poletni rez ima predvsem korektivno in zadrževalno funkcijo. Z njim ne oblikujemo strukture, ampak obvladujemo premočno rast, izboljšamo osvetlitev notranjosti krošnje in omogočimo boljše dozorevanje plodov. Odstranimo vodne poganjke (“bohotivce”), preveč senčne veje in poganjke, ki senčijo plodove.
Ta rez je še posebej priporočljiv pri bujno rastočih sortah, kjer želimo zmanjšati vegetativno rast in spodbuditi rodnost.
Obrezovanje sadnega drevja jeseni (avgust–september)
Jeseni obrezujemo le izjemoma in zelo zmerno. Glavni namen je odstranjevanje bolnih ali polomljenih vej po obiranju. Močnejšemu rezu se v tem času izogibamo, saj se rane do zime ne zacelijo dovolj dobro, kar poveča tveganje za okužbe in zmrzal.
Kako pravilno obrezovati sadno drevje?
Pri obrezovanju sadnega drevja ni pomembno le, kdaj režemo, temveč predvsem kako. Pravilna tehnika reza bistveno vpliva na celjenje ran, zračnost in osvetljenost krošnje ter dolgoročno stabilnost drevesa.
Obrezovanje sadnega drevja se vedno začne z dobrim opazovanjem. Najprej ocenimo splošno obliko krošnje, razporeditev vej in starost rastline. Mlado drevo oblikujemo drugače kot staro, zanemarjeno, ki zahteva pomladitveno rez. Cilj je ohranjati ravnovesje med rastjo in rodnostjo ter omogočiti, da sončna svetloba doseže vse dele krošnje.
Najpogostejša oblika reza pri sadnem drevju je tako imenovani »rez na vejo«. To pomeni, da vejo odrežemo tik nad njenim naravnim razcepom ali »ramenskim obročem« (ang. branch collar), brez da pustimo štrclje ali posekamo pregloboko. Tako se rana najbolje zaceli in je najmanjša možnost, da vanjo prodrejo glivice ali bakterije. Rez mora biti gladek in natančen – nikoli ne ceframo lesa, saj poškodbe upočasnijo celjenje in ogrozijo zdravje rastline.
Pri mladih drevesih običajno najprej izbiramo 3–5 glavnih ogrodnih vej, ki naj bodo enakomerno razporejene okoli debla in usmerjene v različne smeri, s čim bolj vodoravnim naklonom. Prestrmi koti razcepa povzročajo šibko priraščanje, kar je nevarno pri močnem vetru ali težkem pridelku.
Pri starejših drevesih tehnika obrezovanja pogosto vključuje redčenje pregostih delov krošnje, odstranjevanje odmrlih in navznoter rastočih vej ter krajšanje poganjkov, ki senčijo druge plodne dele. Pomembno je, da ne odstranjujemo preveč lesa naenkrat – splošno priporočilo je, da odstranimo največ 20–30 % lesne mase na sezono, sicer drevo začne silovito odganjati močne vodne poganjke, kar vodi v neravnovesje med rastjo in rodnostjo.
Pomembno je tudi, da vedno uporabljamo ostro in primerno orodje – škarje za tanjše poganjke, ročne žage za debelejše veje in motorizirane žage za bolj razrasla drevesa. Tako zagotovimo čist rez in zmanjšamo stres za rastlino. Topo orodje lahko namreč poškoduje skorjo, naredi raztrgan rez in odpre vrata za razvoj bolezni.
Obrezovanje sadnega drevja je torej kombinacija znanja, opazovanja in natančnega dela. Vsako drevo je drugačno, zato ni univerzalnega recepta – je pa dobra tehnika tista, ki dolgoročno prinese zdravo krošnjo, manj težav z boleznimi in obilnejši pridelek.
Vrtno orodje, ki vam pri tem pomaga
Za učinkovito, varno in natančno obrezovanje sadnega drevja so pomembne ostre in kakovostne žage. Priporočamo uporabo profesionalnih akumulatorskih modelov, ki omogočajo čiste reze – kar pomembno vpliva na hitrejše celjenje, manjšo izpostavljenost bolezni in enostavnejše delo skozi vse sezone.
Baterijske žage za obrezovanje drevja Makita
| Izdelek | Rezna dolžina | Teža | Idealna uporaba |
| Makita UC100DWA (12 V, 100 mm) | 100 mm | ~1,3 kg | Enoročna žaga za tanjše veje do ~10 cm – lahka in tiha, odlična tudi za delo na lestvi |
| Makita UC100DZ (12 V, 100 mm – samo stroj) | 100 mm | ~1,3 kg | Kot prejšnji, brez baterije – idealen za tiste, ki že imajo CXT baterije |
| Makita DUC150Z (18 V, 150 mm) | 150 mm | ~2 kg (z baterijo) | Močnejša žaga za debelejše veje do ~15 cm – ergonomska, hitra in priročna za srednje velike vrtove |
Izbira prave baterijske žage za obrezovanje drevja je odvisna predvsem od debeline vej, dostopnosti krošnje in tega, ali že imate baterijo in polnilec.
Če obrezujete tanjše veje in potrebujete lahko, priročno orodje za delo na višini ali v gosto razraslih krošnjah, je idealna izbira žaga za obrezovanje drevja Makita UC100DWA – kompakten 12 V komplet, ki vključuje baterijo in polnilec. Ta model je primeren za domače uporabnike, ki potrebujejo zmogljivo, a lahko orodje za običajna vzdrževalna dela na sadnem drevju.
Če že imate Makita CXT baterijski sistem, je smiselna izbira žaga za obrezovanje drevja Makita UC100DZ – to je enak model kot prejšnji, le da je na voljo kot “samo stroj” brez baterije, kar je stroškovno ugodnejša rešitev, če orodje dopolnjujete v že obstoječem sistemu.
Za debelejše veje ali bolj razrasla drevesa pa je bolj primerna žaga za obrezovanje drevja Makita DUC150Z z 18 V pogonom in daljšim 15 cm rezilom. Gre za zmogljivejši model, ki omogoča boljši izkoristek moči, daljši čas delovanja in večjo učinkovitost pri večjih krošnjah ali starejših drevesih, kjer je potrebna globlja intervencija.
Zaključek
Obrezovanje sadnega drevja zahteva načrtno obravnavo – izbira pravega časa, poznavanje tehnike reza in uporaba pravega orodja so temeljne sestavine uspeha. Z rednim zimskim in dopolnilnim poletnim rezom boste izboljšali strukturo krošnje, povečali kakovost in količino rodov, ter zmanjšali tveganja za bolezni.
VIRI IN LITERATURA:
Alu-profili