Brušenje orodja | Kdaj lahko sami in kdaj k strokovnjaku?
Ostro orodje ni pomembno samo zato, da je rez lepši. Pri žaganju, vrtanju, rezkanju ali delu z dletom ostro rezilo pomeni manj napora, manj segrevanja, manj obremenitve za stroj in več nadzora pri delu. Topo orodje običajno ne reže več čisto, ampak začne trgati material, se zatikati, pregrevati ali od uporabnika zahteva vedno več pritiska.
Brušenje orodja je zato normalen del vzdrževanja. Vendar ni vsakega orodja smiselno brusiti doma. Nekatera orodja lahko z malo znanja in pravim pripomočkom dobro nabrusimo sami, pri drugih pa lahko z napačnim brušenjem hitro pokvarimo geometrijo rezila, skrajšamo življenjsko dobo orodja ali naredimo delo manj varno.
Kdaj se brušenja lahko lotimo sami?
Brušenje orodja kar doma je smiselno takrat, ko je postopek razmeroma enostaven, obraba ni prevelika in lahko ohranimo pravilen kot rezila. To pomeni, da orodje ni močno poškodovano, nima odkrušenih zob in ne zahteva zelo natančne strojne obdelave.
Najpogosteje se doma brusijo verige verižnih žag, dleta, noži, nekateri skobeljni noži in osnovni spiralni svedri. Pri teh orodjih lahko z ustrezno pilo, brusnim kamnom, vodilom ali namenskim brusilnikom dosežemo dober rezultat, če delamo počasi in natančno.
Pomembno pa je, da ne brusimo “na oko”, kadar ne poznamo pravilnega kota ali oblike rezila. Pri brušenju ne gre samo za to, da rob postane oster. Orodje mora po brušenju še vedno rezati pod pravim kotom, enakomerno in brez vibracij.
Brušenje orodja doma je torej dobra izbira, kadar gre za redno vzdrževanje in ne za popravljanje večjih poškodb.
Kdaj je boljše profesionalno brušenje orodja?
Profesionalno brušenje orodja je boljša izbira pri orodjih, kjer je zelo pomembna natančnost. To velja predvsem za liste krožnih žag, rezkarje, kakovostne skobeljne nože, specialna rezila in orodje s karbidnimi zobmi.
Pri takšnem orodju ni dovolj, da zob samo nekoliko nabrusimo. Pomembno je, da so vsi zobje enako visoki, da imajo pravilen kot in da se pri brušenju ne odstrani preveč materiala. Če je žagin list brušen neenakomerno, lahko začne vibrirati, rezati postrani ali puščati slabši rob. Pri rezkarjih pa lahko napačno brušenje spremeni celo obliko profila.
Profesionalno brušenje je smiselno tudi takrat, ko je orodje dražje. Pri kakovostnem žaginem listu, rezkarju ali skobeljnem nožu se profesionalno brušenje orodja pogosto splača bolj kot zamenjava. Pri cenejših potrošnih rezilih pa je včasih bolj smiselno kupiti novo.
Dobro pravilo je, če lahko doma ohranite pravilen kot in enakomeren rez, se brušenje lahko splača. Če tega ne morete zagotoviti, je varnejša in boljša izbira profesionalno brušenje orodja.
Brušenje verige verižne žage
Veriga verižne žage je eno izmed orodij, ki ga lahko uporabnik pogosto vzdržuje sam. Pri delu se hitro otopi, še posebej če pride v stik z zemljo, peskom, umazano skorjo, kamnom ali kovino v lesu. Že kratek stik z zemljo lahko močno poslabša ostrino.
Za domače brušenje verige potrebujemo pravilno okroglo pilo, vodilo za kot brušenja in po potrebi ploščato pilo za omejevalnike globine. Pomembno je, da brusimo vse zobe enakomerno in pod istim kotom. Če eno stran nabrusimo bolj kot drugo, lahko žaga začne rezati postrani.
Pri verigi ni pomemben samo rezalni zob. Pozorni moramo biti tudi na omejevalnike globine, ki določajo, koliko lesa zob odvzame pri rezu. Če so previsoki, veriga slabo reže, če so prenizki, postane žaga bolj agresivna in manj prijetna za nadzor.
Če so zobje močno poškodovani, neenakomerno obrabljeni ali je bila veriga že večkrat napačno brušena, je boljše strojno brušenje ali zamenjava verige.
Brušenje žaginih listov
Pri žaginih listih je treba biti pri brušenju precej previden, še posebej pri listih za krožne, zajeralne, namizne ali potopne žage. Takšni listi imajo natančno oblikovane zobe, pogosto iz karbidne trdine, zato jih ne brusimo z navadno pilo ali običajnim brusnim kamnom.
Pri žaginem listu ni pomembno samo to, da je zob oster, ampak tudi, da imajo vsi zobje pravilen kot, enako višino in enakomerno geometrijo.
Preden žagin list odnesemo na brušenje, ga je smiselno najprej dobro očistiti. Pri delu z lesom se na zobeh pogosto naberejo smola, prah in ostanki materiala. Zaradi tega lahko list reže slabše, čeprav zobje še niso nujno topi. Čiščenje včasih že precej izboljša rez, posebej pri listih, ki se uporabljajo za smolnat les, plošče ali laminirane materiale.
Preberite tudi Vzdrževanje žaginih listov | Čiščenje in pravilna uporaba
Če je žagin list kakovosten, dražji ali namenjen natančnim rezom, je strokovno brušenje orodja praviloma najboljša izbira. Pri profesionalnem brušenju se ohrani pravilen kot zob, enakomerna višina in pravilna oblika rezalnega roba. To je pomembno za čist rez, mirno delovanje žage in daljšo življenjsko dobo lista.
Domače brušenje žaginih listov brez ustrezne opreme ni najbolj priporočljivo. Če zobe nabrusimo neenakomerno ali pod napačnim kotom, lahko list začne slabše rezati, vibrirati ali pregrevati material. Pri listih s karbidnimi zobmi pa je potrebna tudi ustrezna brusilna oprema, saj jih z navadnimi pripomočki ne moremo pravilno nabrusiti.
Brušenje svedrov
Sveder je top takrat, ko ne zagrabi več v material, se hitro segreva, cvili ali zahteva preveč pritiska. Pri kovini je to še posebej očitno, ker top sveder ne reže več lepo, ampak bolj drgne po površini.
Osnovne spiralne svedre je mogoče brusiti doma, vendar mora biti konica pravilno oblikovana. Če sta rezalna robova neenaka, bo sveder vrtal nenatančno, luknja bo lahko večja od predvidene, sveder pa bo drsel ali se hitreje obrabljal.
Ročno brušenje svedrov na brusilniku zahteva nekaj občutka. Za manj izkušene uporabnike so bolj uporabni namenski brusilniki za svedre ali vodila, ki pomagajo ohranjati pravilen kot. Pri dražjih, specialnih, stopničastih ali kronskih svedrih pa je treba premisliti, ali je brušenje sploh smiselno oziroma ali zanj potrebujemo ustrezno opremo.
Pri svedrih je pomembno tudi, da jih ne uporabljamo predolgo, ko so že topi. Pregret sveder lahko izgubi trdoto, delo pa postane počasno in manj natančno.
Brušenje rezkarjev in specialnega rezalnega orodja
Rezkarji, profilni noži in podobno specialno rezalno orodje zahtevajo veliko natančnosti. Pri njih ni pomembna samo ostrina, ampak tudi oblika rezila. Če se profil spremeni, se spremeni tudi končni rez.
Zato rezkarjev običajno ne brusimo doma, razen če gre za zelo osnovno čiščenje ali rahlo vzdrževanje, za katero imamo ustrezno opremo. Pri karbidnih rezkarjih, profilnih rezkarjih in dražjih nastavkih je strokovno brušenje orodja dosti boljša izbira.
Napačno brušen rezkar lahko slabše reže, povzroča vibracije ali ne izdela več pravilnega profila. Pri orodju, ki se vrti z visokimi obrati, je to tudi varnostno pomembno.
Brušenje dlet, nožev in skobeljnih nožev
Ročno rezalno orodje je pogosto najbolj primerno za domače brušenje. Dleta, noži in podobna orodja lahko dobro nabrusimo z brusnimi kamni, vodili za kot ali ustreznimi brusilnimi sistemi. Pri tem je pomembno, da ohranimo pravilen kot in da rezila ne pregrejemo.
Pri dletih in nožih se hitro pozna napačno brušenje orodja. Če je kot prevelik, orodje ne reže lepo. Če je premajhen, je rob lahko preobčutljiv in se hitreje poškoduje. Zato je bolje brusiti počasi in nadzorovano kot agresivno odstranjevati material.
Skobeljni noži so nekoliko bolj zahtevni, ker mora biti rezalni rob raven po celotni širini. Krajše nože lahko izkušen uporabnik nabrusi sam, pri daljših nožih ali nožih za stroje pa je pogosto bolj zanesljivo profesionalno brušenje orodja.
Zaključek
Brušenje orodja je pomemben del vzdrževanja, vendar ni vsako orodje primerno za domače brušenje. Verigo verižne žage, dleta, nože in nekatere osnovne svedre lahko ob ustreznem znanju in pripomočkih pogosto nabrusimo sami. Pri listih krožnih žag, rezkarjih, specialnih rezilih in dražjem orodju pa je strokovno brušenje običajno boljša izbira.
Najbolj pomembno je, da pri brušenju ne uničimo geometrije rezila. Ostro orodje mora rezati čisto, enakomerno in varno. Če tega doma ne moremo zagotoviti, je bolje delo prepustiti nekomu, ki ima za to pravo opremo.
VIRI IN LITERATURA:
Alu-profili