Kako izbrati pravi kit za les, kdaj ga uporabiti in zakaj?

Ko delaš z lesom, pride prej ali slej trenutek, ko se moraš soočiti z napakami, razpokami, udrtinami ali luknjami od vijakov. In prav tu pridejo na vrsto kiti za les. Za razliko od lepil, katerih naloga je povezovanje dveh površin, so kiti namenjeni zapolnjevanju, popravilom in izravnavi. A ni vsak kit za les primeren za vsako nalogo, razlike so tako v sestavi kot v zmogljivosti. 

V tem članku ti bomo pojasnili, kateri kit za les izbrati glede na tvoj projekt, zakaj je to pomembno in kako se izogneš najpogostejšim napakam.

Kaj je kit za les?

Kit za les je masa, ki jo nanesemo na površino lesa, da zapolnimo napake, poškodbe ali neravnine. Ko se posuši, ga lahko brusimo, vrtamo, lakiramo ali barvamo, zato je izjemno uporaben pri restavriranju, montaži ali izdelavi lesenih elementov.

Večina kitov za les je namenjena notranji uporabi, a so na voljo tudi vodoodporne rešitve za zunanjo uporabo.

Kakšne vrste kitov za les poznamo?

Če se znajdeš pred polico s kiti za les, boš hitro opazil, da jih je kar nekaj, akrilni, dvokomponentni, v tubi, v vrečki, v lončku, s posebnimi imeni in oznakami. Vsem je skupno to, da so namenjeni popravilu lesa, ampak niso vsi za isto stvar. Zato je dobro vedeti nekaj osnovnih razlik, da veš, kaj vzeti s sabo domov in kaj ti bo prihranilo živce pri brušenju, barvanju ali lepljenju.

Akrilni kit za les (najpogostejši in najbolj univerzalen)

To je najpogostejši tip kita, ki ga najdeš v tubi ali kartuši. Po sestavi je podoben akrilnemu silikonu, le da se da brusiti in prebarvati. Običajno piše na njem kar kit za les ali akrilni kit, včasih tudi za notranjo uporabo. Na voljo je v različnih barvah lesa ali v beli.

Kdaj ga uporabiti?
Če popravljaš manjše razpoke, fuge med letvami, poškodbe v parketu ali pohištvu, predvsem za notranjo uporabo. Ta kit je enostaven za uporabo, hitro se suši in se lepo pobarva.

Recimo, da brusiš staro pohištvo in najdeš majhne razpoke v površini. Z akrilnim kitom jih zapolniš, pobrusiš in nato prebarvaš, brez večje drame.

Dvokomponentni kit za les (za večje poškodbe in zunanjo uporabo)

Če imaš v roki lonček ali tubo z dvema sestavinama (osnovo in trdilcem), gre skoraj zagotovo za dvokomponentni kit za les. Ta je precej trši, ko se posuši, in bolj odporen na vlago. Pogosto piše dvokomponentni, epoksi ali poliesterski kit za les.

Epoksi kit za les je zelo močan, dobro se oprime podlage in ima odlično odpornost proti vlagi, kar ga naredi idealnega za trajna popravila na lesu, tudi tam, kjer bo les izpostavljen vodi (npr. čolni, okna, zunanje konstrukcije). Po sušenju ostane rahlo prožen, zato ne poka tako hitro kot trši kiti.

Poliesterski kit za les je pogostejši v avtomobilski industriji in gradnji, hitro se suši in je zelo trd, ko se posuši. Je cenejši in zadosten za manj zahtevne popravke.

Kdaj ga uporabiti?
Če moraš zapolniti večje poškodbe, manjkajoče robove, udrtine ali celo gnile dele. Odličen je tudi za zunanje površine, ker ne bo počil ob vlagi ali mrazu.

Recimo, da je okenski okvir počil in iz njega manjka kos lesa. Z dvokomponentnim kitom modeliraš manjkajoči del, ga oblikuješ, pobrusiš in pobarvaš. In ostane tam, tudi čez zimo.

Kit v prahu ali iz lesnega prahu (za barvno usklajevanje)

Včasih boš našel tudi vrečko s praškom, kjer piše kit za les v prahu. Lahko pa ga narediš sam iz žagovine ali brusnega prahu in belega lepila. Tak kit je uporaben, ko želiš, da se barva zapolnila čim bolj ujema z dejanskim lesom.

Kdaj ga uporabiti?
Pri restavriranju starega pohištva ali delih, kjer ne boš barval, ampak želiš ohraniti naravni videz lesa. Ta kit se včasih malo skrči, zato ga je dobro nanesti v dveh slojih.

Recimo, da brušiš star hrastov stol in nočeš, da se v razpokah vidi bel kit. Uporabiš doma narejen kit iz hrastovega prahu in lepila, rezultat pa bo skoraj neviden.

Kiti za posebne namene

Na policah so lahko tudi bolj specializirani izdelki, kot je oljni kit (pogosto za okna, vrata, tradicionalne obnove), ki se sicer počasi suši, ampak je zelo prožen in obstojen.

Termoobčutljivi kiti so večinoma namenjeni za za industrijsko uporabo in se strjujejo z UV svetlobo ali toploto. Hitrosušeči fini kiti pa so primerni za zadnje sloje pred lakiranjem, ko gre za zelo tanke praske ali porozne površine.

Kako izbrati pravi kit za les?

Najprej razmisli, kje bo les. Če gre za notranjo uporabo, bo akrilni kit običajno čisto dovolj, saj je enostaven za uporabo, hitro se suši in ga lahko pobarvaš. Če pa bo les izpostavljen vlagi ali vremenskim vplivom (na primer zunanje ograje, okna, vrata), potem potrebuješ nekaj trpežnejšega, v tem primeru pridejo v poštev dvokomponentni kiti, kot so epoksi ali poliester.

Naslednje pomembno vprašanje je, kako velika je poškodba? Za majhne praske, razpoke in vdolbine zadostujejo lažji, mehkejši kiti. Če pa imaš opravka z večjimi luknjami, zgnitim lesom ali mestom, kjer se bo les še naprej premikal, potrebuješ močnejši, bolj odporen kit, predvsem epoksi, ki ostane rahlo prožen in dobro prenese obremenitve.

Pomembno je tudi, ali boš les pobarval ali pustil v naravnem videzu. Če boš kital vidne dele pohištva, ki ostajajo naravni, izberi kit, ki se barvno ujema z lesom, saj se bo drugače zaplata močno videla. Če pa boš površino lakiral ali prekril s prekrivno barvo, je bolj kot odtenek pomembno, da je kit gladek, obstojen in dobro oprijemljiv za lak.

Na koncu še praktično vprašanje, koliko časa imaš? Če potrebuješ hiter rezultat, se izogibaj oljnim ali klasičnim dvokomponentnim kitom, ki se sušijo dolgo, včasih tudi več ur ali čez noč. V tem primeru raje posezi po hitrosušečem akrilnem kitu, ki omogoča brušenje in nadaljnje delo že po kratkem času.

Najpogostejše napake in kako jih preprečiti?

NAPAČEN KIT GLEDE NA OKOLJE

Uporaba notranjega kita na zunanjih elementih vodi v krušenje, pokanje ali izpiranje. Vedno preveri oznake na embalaži.

PREDEBELE PLASTI NANOSA

Večine kitov (razen epoksi) ni priporočljivo nanašati v debelejših slojih. Raje naredi več tankih slojev s sušenjem vmes.

NEPRIPRAVLJENA POVRŠINA

Prah, umazanija, maščobe ali premoker les bodo poslabšali oprijem. Površina naj bo čista, suha in rahlo obrušena.

PREZGODNJE BRUŠENJE

Kit mora biti popolnoma suh. Prehitro brušenje pomeni, da bo v sredini še mehak in se bo ob brušenju zlepil na brusni papir ali se vdrl.

Zaključek

Čeprav se na prvi pogled zdi, da so vsi kiti za les podobni, je med njimi precejšnja razlika, tako v uporabi kot v tem, kako dobro bodo opravili svojo nalogo. Prava izbira ti lahko prihrani veliko časa, izboljša končni videz in poskrbi, da bo popravilo ali izdelava trajna. Pomembno je, da veš, kje bo les uporabljen, kako velik poseg te čaka in kaj želiš s tem doseči. Z nekaj znanja in pravim materialom boš tudi kot hobi mojster dosegel profesionalen rezultat.

VIRI IN LITERATURA:

https://www.thehandymansdaughter.com/types-of-wood-filler/

https://woodsoulcraft.com/fillers-woodworking/

https://www.thisoldhouse.com/woodworking/how-to-choose-and-use-wood-filler