Kako izbrati pravi sveder? Praktičen vodič za domače mojstre

Če si že kdaj stal v trgovini pred steno svedrov in se vprašal, “kaj pa zdaj?”, potem si na pravem mestu. Svedrov je danes toliko, da se hitro zmedeš, sveder za les, kovino, beton, z različnimi konicami, vpetji, prevlekami … In če izbereš napačnega, lahko na koncu poškoduješ material, orodje ali pa se samo jeziš, ker stvar nikamor ne gre.

Zato poglejva skupaj, kaj moraš vedeti, da bo izbira enostavna, pa naj gre za preprosto vrtanje luknje v steno za sliko, sestavljanje pohištva ali kaj bolj zahtevnega.

Najprej, kaj sploh je sveder?

Sveder je kovinski nastavek, ki ga vtaknemo v vrtalnik in z njim izvrtamo luknjo. Razlikujejo se po obliki, materialu, dolžini, debelini in najpomembneje, po tem, za kakšen material so namenjeni.

Najlažje je torej začeti pri tem, kaj boš vrtal.

Izbira glede na material – kateri sveder za kaj?

Sveder za les

Če delaš z lesom (pohištvo, letve, deske), boš najverjetneje uporabil sveder za les. Ta ima značilno šilasto konico, ki pomaga, da ne zdrsne in se lepo “zagrize” v les.

• Centrirna konica omogoča natančen začetek
• Robovi lepo režejo vlakna, da se les ne trga
• Obstajajo tudi t. i. peresni, ploščati, zelo hitri, za večje luknje

Nasvet: Če moraš izvrtati luknjo za vijak ali lesni vložek, vzemi spiralni sveder za les. Če delaš večje luknje (npr. za kablovje), uporabi peresnega ali Forstnerjevega.

Sveder za kovino

Svedri za kovino (pogosto jim rečemo HSS svedri) so bolj robustni. Nimajo centrirne konice, zato je fino, da najprej z udarcem označiš točko, kjer boš vrtal.

• Izdelani iz posebnega jekla (HSS = High Speed Steel)
• Pogosto prevlečeni s titanom ali kobaltom (za večjo vzdržljivost)
• Uporabni tudi za plastiko

Nasvet: Če moraš vrtati v jeklen profil, vijak iz pločevine, konzolo ali podobno, vzemi HSS sveder. Če ga boš pogosto uporabljal, se splača vzeti takega s prevleko (daljša življenjska doba).

Sveder za beton in zid

Za vrtanje v stene, zidove in ploščice potrebuješ sveder za beton. Prepoznaš ga po konici s trdno vijačeno ploščico (karbid ali vidia).

• Uporablja se z udarno vrtalko (po možnosti SDS+)
• Oblikovan za vrtanje v trd material
• Ni za natančno pozicioniranje, zato si najprej označiš točko

Nasvet: Če hočeš vrtati luknjo v steno za polico, TV nosilec ali zavese, boš rabil betonski sveder in vrtalnik z udarno funkcijo.

Kakšno vpetje naj ima sveder?

Zdaj ko veš, kakšnega rabiš glede na material, je pomembno še vpetje, torej, kako se pritrdi v vrtalno glavo.

Cilindrični (okrogli)

Najpogostejši, paše v večino klasičnih vrtalnikov. Ima enak premer skozi celoten del za vpenjanje.

Šestrobni (hex)

Ta ima šest kotov in “klikne” v glavo vijačnika. Super, če uporabljaš akumulatorski vrtalnik.

SDS/SDS+

Sistem za udarna kladiva. Uporabljaš ga za vrtanje v beton in zid. Lažje se premika naprej-nazaj in se ne zatika.

Nasvet: če imaš navaden vrtalnik ali vijačnik, bo šel noter cilindrični ali hex. Če imaš vrtalno kladivo (npr. za beton), rabiš SDS.

Razlike v dolžini, premeru in druge posebnosti

• Premer naj ustreza vložku ali vijaku (vedno preberi navodila!)
  
• Obstajajo kratki, standardni in zelo dolgi
  
• Večja spirala = hitrejše odstranjevanje ostružkov (npr. pri mehkem lesu)

Posebni svedri, kot so Forstnerjevi ali stopničasti, imajo svojo funkcijo. Če ne veš, zakaj ga rabiš, ga verjetno (še) ne potrebuješ.

Kateri sveder torej izbrati?

Primer 1: Hočeš na steno montirati polico.
Za beton (karbidna konica) + udarni vrtalnik + vložek

Primer 2: Vrtaš luknjo v pohištveno desko.
Spiralni sveder za les s centrirno konico

Primer 3: V kovinski nosilec hočeš izvrtati odprtino za vijak.
HSS za kovino, po možnosti s titanovo prevleko

Primer 4: Delaš novo električno napeljavo v lesenem stropu.
Peresni ali Forstnerjev (za široke luknje)

Kaj pa posebne vrste svedrov?

Poleg klasičnih svedrov za les, kovino in beton obstajajo tudi specializirani, ki pridejo prav pri specifičnih nalogah ali materialih. Morda zvenijo bolj profesionalno, a so pogosto ravno tisti, ki ti olajšajo delo doma, če veš, kdaj jih uporabiti.

Kronski sveder je idealna izbira, kadar želiš izvrtati večje luknje, na primer za električne doze, cevi ali okovje. Deluje tako, da reže samo rob kroga, središče pa ostane nedotaknjeno, kar pomeni manj napora in hitrejše delo. Uporablja se za les, mavčne plošče, ploščice, pa tudi za nekatere kovine, če je posebej označen za to.

Diamantni je nepogrešljiv, kadar se lotiš trdih, krhkih materialov, kot so keramika, porcelan, granit ali celo steklo. Ker ima na konici prevleko iz industrijskega diamanta, ne reže z ostrino kot običajni svedri, temveč brusi material. Pomembno je, da pri delu z diamantnim svedrom ne hitiš in pogosto hladiš sveder (najpogosteje z vodo), da ne pride do pregrevanja in poškodbe materiala.

Navojni, imenovan tudi “pipe”, pa ni namenjen vrtanju, temveč rezanju navojev v notranjost lukenj. Če želiš v kos kovine ali plastike ustvariti navoj, kamor boš kasneje privijačil vijak, je to pravo orodje. Običajno se uporablja skupaj s posebno ročko (nastavkom), ki omogoča enakomeren pritisk in rotacijo.

Stopničasti sveder (angl. step drill) omogoča vrtanje več velikosti lukenj z enim samim orodjem. Oblikovan je kot stožec z vidnimi stopnicami, vsaka “stopnja” pa predstavlja premer, ki ga lahko dosežeš. Zelo uporaben je za pločevino, tanke plastične materiale ali mehke kovine, saj omogoča natančne luknje brez menjave svedrov. Predvsem pride prav pri montaži, električarskih delih in delu z jeklenimi omaricami.

Zaključek

Sveder ni samo “sveder”. Če izbereš napačnega, si lahko res otežiš delo, saj luknja ne bo čista, vrtalnik se bo mučil, ali pa boš celo poškodoval material. Ampak če veš, kateri material boš vrtal, in imaš pravo orodje, potem je vse enostavno.

Samo vprašaj se kaj boš vrtal (les, kovina, beton), s kakšnim orodjem (vijačnik, udarna vrtalka, kladivo) in kakšno luknjo potrebuješ (premer, globina)? In že si na poti k pravilni izbiri!

VIRI IN LITERATURA:

https://www.hlc-metalparts.com/news/types-of-drill-bits-80537676.html