Kako izbrati pravo kladivo glede na težo, tip in delo?

Kladivo je eno od tistih orodij, za katero veliko ljudi misli, da pri izbiri ni posebne logike. Dokler ga ne začnejo uporabljati za konkretno delo. Takrat ni vseeno, ali imaš v roki lahko univerzalno kladivo, tesarsko kladivo, gumijasto kladivo ali macolo. Razlika ni samo v teži, ampak tudi v obliki glave, dolžini ročaja, materialu ročaja in namenu uporabe.

Če je prelahko, je delo počasnejše in zahteva več udarcev. Če je pretežko, je manj natančno in pri daljši uporabi bolj utrujajoče. Če je tip kladiva napačen, lahko hitro poškoduješ material ali pa z njim preprosto ne opraviš dela tako, kot bi ga moral. Zato je pri izbiri najbolj smiselno najprej razčistiti, kaj boš z njim največkrat delal.

Tip kladiva je pomembnejši, kot se zdi

Prva odločitev ni teža, ampak tip kladiva. Gumijasto kladivo ni namenjeno istemu delu kot tesarsko kladivo, tesarsko kladivo ni isto kot univerzalno delavniško kladivo, macola pa sploh ne spada v isti razred uporabe kot klasično kladivo za vsakdanja opravila.

Pri običajnem domačem in delavniškem delu se največkrat izbira med štirimi skupinami:

• univerzalna kladiva za splošna opravila,
• tesarska kladiva za delo v lesu in z žeblji,
• gumijasta kladiva za občutljivejše materiale,
• macole in težja kladiva za močne udarce in grobo delo.

Teža kladiva vpliva na nadzor in moč udarca

Teža kladiva neposredno vpliva na to, kako deluje v roki. Lažje daje več nadzora, težje pa več sile. Nobena od teh dveh lastnosti ni sama po sebi boljša. Prava izbira je odvisna od dela.

Lažja kladiva so bolj smiselna pri natančnejših opravilih, manjših žebljih in delu, kjer je pomembno, da udarec dobro kontroliraš. Srednji razred je najbolj uporaben za splošno domačo in delavniško uporabo. Težja kladiva so smiselna tam, kjer je treba prenesti več sile, zabijati večje žeblje ali udarjati po robustnejšem materialu.

To je orientacija, ne strogo pravilo. Oblika glave in tip kladiva še vedno odločata, ali je določena teža za konkretno delo smiselna.

Univerzalna kladiva za splošno uporabo

Univerzalna kladiva so najbolj smiselna za uporabnika, ki potrebuje eno osnovno kladivo za delavnico, garažo, hišo ali splošna popravila. Uporabljajo se za zabijanje, osnovna montažna dela, udarjanje po različnih kovinskih ali lesenih delih in za opravila, kjer ne potrebuješ ne gumijaste glave ne izrazito tesarske oblike.

Za večino uporabnikov sta najbolj uporabna razpona okoli 300 do 500 g in nato 800 g do 1 kg, če je dela več ali so materiali trši. Lažji modeli imajo več nadzora, težji več udarne moči.

Leseni ročaj je klasična izbira, ki jo veliko ljudi še vedno dobro sprejme zaradi občutka v roki. Ročaj iz steklenih vlaken je praviloma bolj odporen na vlago in mehanske obremenitve ter pogosto bolje prenaša grobo uporabo.

Za nekoga, ki išče eno univerzalno kladivo za osnovna opravila, je najlažje izhajati iz tega, kako pogosto ga bo uporabljal in koliko moči pri udarcu dejansko potrebuje. Če gre za občasna domača opravila, ni treba posegati po najtežjem modelu. Če pa bo kladivo redno v uporabi, je smiselno izbrati nekoliko robustnejši razred.

Tesarska kladiva za delo v lesu

Tesarska kladiva niso samo kladiva za žeblje, ampak so po obliki prilagojena delu v lesu. Glava in zadnji del sta namenjena temu, da lažje zabijaš žeblje, jih po potrebi izvlečeš in delaš z lesom bolj tekoče kot z navadnim univerzalnim kladivom.

Ta kladiva imajo največ smisla pri:

• konstrukcijskem lesu,
• opažu,
• strešnih in tesarskih delih,
• sestavi lesenih elementov,
• uporabnikih, ki redno delajo z žeblji.

Pri tesarskem kladivu teža ni edina pomembna stvar. Enako pomembna je oblika glave in to, kako kladivo sede v roko pri ponavljajočem se delu. Lažji model je bolj smiseln za občasno tesarsko delo ali manjše konstrukcije. Težji model ima več smisla tam, kjer je dela več in kjer se zabijajo večji žeblji v trši les.

Če nekdo večinoma dela z lesom, je tesarsko kladivo običajno bolj logična izbira kot klasično univerzalno kladivo. Ne zato, ker bi bilo močnejše, ampak ker bolje ustreza tipu dela.

Gumijasta kladiva za občutljive površine

Gumijasto kladivo je namenjeno delu, kjer nočeš pustiti sledi na materialu. Takšno kladivo se uporablja pri sestavi elementov, poravnavi, polaganju in vseh opravilih, kjer moraš udariti, ne da bi poškodoval rob, površino ali premaz.

Največ smisla ima pri:

• sestavi lesenih ali pohištvenih delov,
• polaganju ali poravnavi občutljivejših materialov,
• delu z deli, kjer bi kovinsko kladivo pustilo sled,
• montaži, kjer je potreben bolj nežen udarec.

Pri gumijastem kladivu teža še vedno igra vlogo, vendar drugače kot pri klasičnem kladivu. Lažji model je bolj primeren za natančno sestavo in delo na manjših kosih. Težji model je bolj uporaben tam, kjer je treba poravnati ali premakniti večji element brez poškodbe površine.

Macole in težja kladiva za močne udarce

Macola ni samo težje kladivo, ampak orodje za povsem drug tip dela. Uporablja se tam, kjer je potreben močan udarec in ni potrebna pretirana natančnost. To velja za groba gradbena opravila, rušenje, delo z močnejšimi udarnimi orodji in težja fizična dela.

Tu uporabnik ne izbira več med “malo lažjim” in “malo težjim” kladivom, ampak med razredi, ki že pomenijo precej več udarne moči. Macola je zato smiselna samo takrat, ko to moč res potrebuješ. Za splošno uporabo je pretežka in premalo praktična.

Pri tej skupini je tudi varnost pomembnejši del izbire. Večja masa pomeni večjo silo, zato morata biti ročaj in oprijem ustrezna, uporabnik pa mora vedeti, da takšno kladivo ni namenjeno drobnim opravilom.

Kako izbrati pravo kladivo glede na delo?

Če potrebuješ eno kladivo za splošna domača opravila, osnovno delavnico in manjša popravila, je najbolj smiselno pogledati univerzalni razred okoli srednje teže. To je najbolj varna izbira za uporabnika, ki ne dela izključno v lesu in ne potrebuje specialnega kladiva.

Če večinoma delaš z lesom, konstrukcijami in žeblji, je bolj logična izbira tesarsko kladivo. Če pri delu pogosto sestavljaš, poravnavaš ali delaš z materiali, kjer nočeš poškodovati površine, je treba gledati gumijasto kladivo. Če pa gre za močne udarce, rušenje in težka dela, pride v poštev macola.

Največ napak pri izbiri nastane zato, ker se kupi kladivo “za vsak slučaj”, brez razmisleka, za kaj bo največkrat v uporabi. Takšno kladivo je potem za eno delo prelahko, za drugo pretežko, za tretje pa napačne oblike.

Najpogostejše napake pri izbiri kladiva

Prva napaka je, da se gleda samo teža. Teža je pomembna, ni pa dovolj. Enako pomembna sta tip kladiva in namen uporabe.

Druga napaka je, da se za splošno uporabo vzame pretežko kladivo. Takšno daje več moči, vendar je pri drobnejšem delu manj natančno in bolj naporno za uporabo. Tretja pogosta napaka je, da se za delo z občutljivimi materiali uporablja kovinsko kladivo, čeprav bi bilo gumijasto precej bolj smiselno.

Pri tesarskem delu je pogosta napaka tudi ta, da se uporablja univerzalno kladivo, čeprav bi tesarska oblika glave delo olajšala. Pri težjih delih pa marsikdo predolgo vztraja pri navadnem, čeprav bi bila macola precej bolj ustrezno orodje.

Zaključek

Pravo kladivo se ne izbira samo po občutku v roki ali po teži, ampak predvsem po tipu dela. Univerzalno je najbolj uporabno za splošna opravila. Tesarsko je bolj smiselno za delo v lesu. Gumijasto je prava izbira tam, kjer površine ne smeš poškodovati. Macola pa sodi v razred težkega udarnega dela.

VIRI IN LITERATURA:

https://au.rs-online.com/web/content/discovery/ideas-and-advice/hammers-guide